Il’insko M.

RUŽEN’KA

(Il’insko M., Rom-Lebedev I. Rosphenybena te patrin’a. M., 1938, S. 20-39)

_________________________________________________________________________________

Mištes lači vygyja[1] adaja beršytko vesna[2].

Toko-so ivoro sgyja phuvjatyr, lyja te vydžal zeleny ternin’ko čarori.

O roma vygyne dre felda, kerde e vesna trin s’emji.

Pašyl nabaro vešoro dre strona e romendyr lodyja o Tel’a[3] peskire romn’asa te gožyn’kone časa Ružen’kasa[4].

Isys maškir adale romende jekh terno čavo Vanti[5]. Vybarija jov bidadeskiro. Našukir jov džind’a. Zaxalas les leskiro čororipen. Ne sys jov god’aver i les sare roma kamne palo lačo ilo.

I oke Vantiske dre odoja vesna pokamjape ada čaj Ruža, ne ladžalas te vyphenelpe lake vaš adava.

A Tel’askiri e čaj – Ružen’ka ad’ake že kokori sys vphandly dre Vantiste, ne darandyja dadeskire lavestyr.

I oke Vanti mangja romen te porakiren pal leste dadesa Tel’asa.

Zalydžine roma piben te i kharde Tel’as ke pe dre šatra.

Sygo javja Tel’a, vzdykhja pro piben te pro barvalo xaben, i pakirla:

– So tumende kerd’ape?

– Niči! – rakirna roma, – Pobeš, trebi vaš koj-to te porakires.

Tel’a rozbest’ape pašyl jag, ke šatra.

Vypine nabut roma i phurorom zalydžija rakiriben.

– Tel’a, me ke tu lavesa. Otde e ča palo rom pale Vantiste. Jone hara jekh pre jekheste dykhena. E s’emja Vantiste nabari – jov te daj phuri, i butyr i roda nane. Čavoro terno, pany na zamut’akirela, pfuj lav lestyr nikoli na šund’am, i vybarija pro amare jakha, – ad’ake rakird’a o phurorom i čud’a dre muser inke mortvaly Tel’aske.

Syr budto sap xaja, bengvalyja o Tel’a. Suxt’a jov e štetostyr.

– Na, mora! Te pjav me na lava, te i ča me na otdava. Terny joj sy, mek te popsirel dro čaja. Ko odova že o čavo ni mol te javel mange džamutresa. Nane odole porodatyr jov. Mire porodate k’a buhly vurma sy, te sare dživena peskire kherenca dro baro foro, a jov zlydn’a sys susv’etno, na odorik čororo peskiro muj ban’kirla.

I syr na urakirnas roma Tel’as, na zakamja jov butyr i te rakirel, vygyja šatratyr.

– Tel’a, terd’ov!.. inke na dorakird’ampe tusa... – dyja godla phurorom.

Ne Tel’a i na kamja te šunel i gyja ke pe.

A dro šatrakiro venglyco bašlo sys Vanti. Saro rakiriben šund’a. I koli otphend’a Tel’a te otdel palorom Ruža, Vanti pridandyrd’a e čib te syr občungardymo ačjape te bešel dre šatra.

Zorales mard’ape ilo leste, phares isys pro di, ne so že te keres? Jov pre late xulaj.

Dre leskire kana inke šundlepe Tel’askire lava: «Me dava lake džiiben, i so me zakamam, to i kerava lasa...»

Mate roma zabagandle phurany gily. Dur šundlo sys lengiro godlytko bagiben.

– Pi, Vanti! Niči!.. So na javi kerasa tuke. Podužakir nabut...

Ne Vanti zmekja šero i bešlo sys syr mulo.

Dro foro hara rakirnas palo Ružen’kakiro gožyma.

Syr-to vzripirde vaš lake kirivja Xudara te Ortixa, xorova[6] romn’a.

– Dre koneste že udyjape adasavi lačin’ko čajori, – udivisalyja Xudara.

– A tu džines lakire da te dades? – pučja Ortixa.

– Ne syr že! Dre lengiri roda na sys adasavi gožypnasa ni jekh džuvly.

– O Tel’a, kokoro dad lakiro, na sys gožo, i o muj pre leste rundlo sys.

– I e date, e Darkate[7] i e mina dre saro džiiben sys bibaxtaly, – rakird’a Xudara. – Khetane ame zbarijam, te lodasas lengire papusa, ne na ripirava adasaven gožone čajen... Tu dykh! Lakiro mujoro syr phabaj isy, a o jakha syr čergen’a vydykhena dlengone cymblendyr[8]. Ušta koralitka, danda mutinytka, ne jekh lav, syr budto zlyny sy e patrin’atyr. Sthoiben čakiro, o gofi te pašvare, syr simiresa pirityrdyne isy, i e mina pre late baxtaly.

– Čačo! – phend’a Ortixa. – Niči na vyčurdesa latyr! Džidy baxt čindly sy pre lakiro tykno mujoro.

– Šukar by te les la ke ame dro xoro, – prorakird’a Xudara.

– A tu porakir dirižorosa.

But dyvesa progyne odole poratyr.

Syr-to ke belvel’ sys bešto o Tel’a ke pe dre šatra. Šut’kird’a pašyl jag melalo patavo.

E čaj Ružen’ka, sys bešty pre vedra, čingird’a phuvitka te bakrany e jarm’asa dre piri. Tel’a dužakird’a e romn’a gavestyr, koli janela kotera maro.

– Te zaxas’ol lakiro kalo šero! Saro dyves psirla e daj, – vykost’ape o Tel’a.

Niči na phend’a Ružen’ka i vzdykhja pro drom.

– Dža, podykh pro drom, – prorakird’a dad ke Ružen’ka, – može stat’ pharo lake te lydžal!

Ružen’ka lokhes ust’a pro hera jagatyr, gyja ko drom te podykel e da gavestyr, ne syges risija pale.

– Nane, dado, dykhno la pro drom, a kon-to džala ke romengire šatry pre šol’ariste, i usykad’a vastesa Ružen’ka.

– Dža, podykh, na javne li kahnitka te traden feldatyr, – prorakird’a o Tel’a e čake.

Pirangi Ružen’ka poprastandyja ko romengire šatry te kr’adu[9] risija pale.

– Dado, ko roma javne save-to raja foritka te duj korzinja sosa-to jandle pesa, – prorakird’a Ružen’ka te lyja te dokeravel o xaben.

Podavja gavestyr e Darka.

Late palal i dro angluj sys gone koter maresa.

Na progyja i pašmardo[,] syr pale Tel’aste bičade roma šatratyr čavores.

– Kako! Tut kharna ke ame dre šatra. Save[-]to raja avne te rakirna romanes dadesa.

Tel’a tyrdyja pro hera romn’akire riskirde val’ancy te gyja palal čavoreste dro šatri, ko roma.

Maškir šatra, pro tyknin’ko kaštuno skamindoro sys čudo foritko xabe.

Jekh grubo pesa rom, urido syr raj, khost’a o nakh dykhlesa.

Vavir učo pro hera, sane štaltosa[10], vyxyl’akirde mujesa terdyndoj otkerd’a dušly e bravintasa.

– Dobrid’en, koli tume roma san!

Podgyja o Tel’a, zlyja stady šerestyr angil lende.

– Zdorov tuke, mro dadoro! Beš ko skamind!

– Syr tut kharna, – obrisija ko Tel’a grubo rom, vylyja rupovo portsigaro kisykatyr.

– Tel’a man kharna, mro dadoro, Tel’a! Rom som feldytko! – I jov zaxarud’a dro šero, best’a palo skamind pre phuv i o hera sčud’a tel peste[11].

– A tume katyr san, mre dadore? – pučja Tel’a lendyr. – Save forjendyr[,] žadobna? Tume i pre romende na zdena, te vyper mro di, – syr rajore san sare duj, – lyja o Tel’a te podsal foritkone romen.

– Ame sam bare forostyr, roma xorytka, – prorakird’a jekh lender. Avjam ke tume vaš odova, so šund’am pal tyre čate. Oke Ortixa te Xudara rosphendle vaš lake, mištes rosšarde la.

– E Xudara te Ortixa me džinom! Peskire sy jone mange. Syr na jekhe perestyr vygyjam[,] toko so na jekh čuči dakiri pijam, – zasand’ape o Tel’a.

– Ne oke dykhes! I semenca sy tute dro baro foro. Oke ame to i avjam te podykhas tyre čajorja, – phend’a grubo rom.

– Terny sy joj te melaly, – prorakird’a Tel’a, – te ko dova že i mištes kaly. Parikirav tumen palo lačo lav, so tume adasave lače te timinna[12] na otphenenape te vdžan dre miri roda. Ne me palorom Ružen’ka na vydava pal adasave rande syr san tume».

– Tu šun, phuroma! Tu na odova rakiresa.

Dro romn’a tyre čajorja amenge na trebi te i dro sastre tu amenge na prijavjan.

– Oke so! – protyrdyja Tel’a.

– Ame avjam ke tu te mangas la pro xoro ke pe – prorakird’a grubo rom xol’asa. – Polyjan? Tu baxtalo javesa peskire čatyr! Začivela tut lovenca te mištypnasa. Zadživesa baxtales te i piridžasa dro foro peskire s’emjasa.

– Ne mekas tele adava rakiriben! Trebi te vypjas jamenge. – I šuko rom čud’a dre muser mortvaly Tel’aske.

– Ne-ka phuroma, vypjasa tusa piro di. Te bičav pale čate. Me[k] javel te skhel te te zbagal amenge.

Podmatyja o Tel’a, bičad’a čavores pale Ružen’kate te pale Darkate.

Zalydžine roma gil’a. Javja Ružen’ka te gyja te khelel.

I zrakirdepe maškir peste o Tel’a foritkone romenca. Jov dyja lav te bičavel da e časa dro foro.

Ugyne foritka roma. Ugyne Tel’a e romn’asa ke pe dro šatry.

A belvel’e Ružen’ka gyja vedrenca palo pany pre reka. Odoj dužakird’a la Vanti pašyl gensto breza.

– Me kamam tuke lav te phenav[,] Ružen’ka, – podjavja ke joj Vanti, a kokoro syr dre izdrany[13].

– Ne so phenesa? – tixes prorakird’a Ružen’ka.

– Našas, koli man kamesa! – prorakird’a o Vanti i oblyja zorale vastenca Ružen’ka.

– Me tut kamam. Ne dadeskiro lav na proparuvava, – phend’a e Ružen’ka, i ugyja vedrenca krig Vantistyr.

Obxačkirde jagasa lakire lava saro Vantiskiro trupo. Best’a jov pro bar i zamulyja. Ad’ake probest’a jej sari rat žyko zor’a.

Sys baro bryšynd pre gasa.

Piro melalo Nevo-gavitko zakoulko prokedynepe duj romanečaja kombenca palo dume.

– Dajuško! – phend’a terny phuromn’ake. – Savi že blata! I o hera na vytyrdesa. Syr dro gav amende! Kaj že dživela bibi Xudara?..

– O gadže phendle, so džukela lende bašena pro tremo, – prorakird’a phuromny.

Ginybnytko[14] hal’ov dohalyjape, so adale romanečaja sys e Darka te Ružen’ka, save toko so javne dro foro te rozroden e Xudara.

– Dajo!.. Trebi te pučes e raklendyr! Piro džuklende syr že te lathes? Dro každo kher sa džukela bašena.

E venglostyr vygyja e raklori. Darka la uterd’akird’a te pučela:

– Phen-ka, žadobnaja, kaj dživela e Xudara? Late džukela isy.

– Oke adaj, pirdal duj khera! – usykad’a vastesa raklori.

Pirdal duj menty jone vgyne pro tremo. Kalo xol’amo džukel čurdyjape te bašel pre lende, uxtyld’a dandenca pale indyraka e Darka.

E straxatyr Darka zadyja godla.

Nabare kherorestyr e štubatyr vygyja phuromny.

– Katyr tumen devel-dad jand’a!... Obrisija joj ke Darka. Syr e bolybnastyr pyne. Zadžant’e dre štuba!

– Ke tu, mri masxari, Xudarele, ke tu gavestyr, – phend’a pro gyibe e Darka i lyja te skhosel e blata trivikendyr.

– Šukar, Darkele, kerd’an, so jand’an e čajorja! Javela uže lake te marel e pod’a piro gava gonesa te te zrandel peskire hera.

– Čačo, čačo, – phend’a e Darka.

– Džala joj dro xoro, lela te psirel khetane mire časa Fanturkasa, – rakird’a Xudara, – i čorjales vzdykhja pre Ružen’kate.

Zoralo te khanduno, syr trefili drab vypine e Darka Xudarasa te zarakirdepe, so e Ružen’ka džala adadyves belvel’e khetane e Fanturkasa dro restorano, te resel peskiri baxt.

Dro baro restorano kheld’a rumynsko orkestro Mataki.

Pre šol’arjende jekh pale jekheste lyne te podaven raja ko porty, save začide svetosa, sare cvetendyr[15] o lampicy sykadynepe pro toko so vypyno iv.

Phurano švejcaro každo menta otpsirad’a e porta te kerd’a lenge šeresa žyko phuv.

Pro nabare skamindore, save sys učakirde parne syr kipn’o[16] skat’ert’enca, sys čude džide lynaitka cvety.

Dro rupove vedry sys terde dušl’a bravintasa.

Piro baro gindalytko zalo jekh pale jekheste prastandyne podyibnarja dro kale uribena suvnakune galunenca i pro kolyn rupove krengla znaki.

Dre džuvl’akany štuba vašo xoro bešte sys e Ružen’ka Xudarakire časa.

Ružen’ka sčud’a vasta te z’eviskird’a každo menta.

O romn’a te čaja xorytka čorjales vydykhne pre Ružen’kate te rakirde maškir peste.

– Niči pesa, manušvari pro mujoro. Ne o vasta gruba te kale, te o naja dre blata, – phend’a parny pro muj romanyčaj.

– Nandyrša! De-ka lake te obdykhespe[,] vyxyl’akirlape maškir foritkonende. Saro pirilela! – prorakird’a vavir š’odrivo pro muj, bangenakheskiri romnori.

– Adale feldytka ke saro dotošna sy! – piribandime ke jone phend’a grubo pesa dirižoroskiri romny.

Bešty Ružen’ka, a o jakha zakernape, te sovel kamel. Nane joj prisyklyny ko bisoibnytka rat’a. Šunela, syr budto dro sune, zabašade o bašad’a. Te stroiskiren len lyne.

Duj čona psird’a dro xoro e Ružen’ka, koje-syr prisyklyja ko xorytko džiiben. Skedyja bede haspr’a, podurid’ape. Te otbičad’a love pale dro gav.

I vavir džiiben late gyja. Syr-to belvel’asa bičade gostinicatyr palo xoro te bagan.

Phuro raj terne šyngalesa bešte sys palo skamind.

Podkharde te bešel ke pe e Ružen’ka. Te odole belvel’atyr pale Ružen’kate lyja o raj te kharel o xoro te bagan.

Na jekhvar e Ružen’ka našelas te garad’olas. Na kamelas te bešel phure rasa, ne prijavelaspe lake te džal vaš odova, so dirižoro zathovelas la.

E Ružen’ka syr pro čurja džalas nakami te bešel dro kabineto rasa.

Jekhvar Ružen’ka te Xudara sys bešte palo skamind, pine o drab.

– So tu, čaj, adava na šukar keresa, – phepd’a Xudara. – Manuša rakirna pal tute, so zgarad’osa e rastyr. Adava našty! Jov pleskirla bare love pale bagiben. Ame adalesa i čaravasape.

– Te karik že tuke o barvalypen, – lyja frentone lavenca te pusavel e Ružen’ka Xudara.

– Tuke trebi feldytkone terne čaves, te vydžas pal leste palorom. Te lesa pod’a piro gava te mares, – xol’ames phend’a Xudara.

– Bibuško!.. Na pirikeravela miro ilo! Jov sy phurydyr mire dadestyr, – phend’a e Ruža, a kokorjate e jasvin gyja jakhendyr.

– Ne, bareraskiri čaj kerd’anpe akana. So že tu zabistyrd’anpe, syr pre felda e zlydni vlečiskird’an pal peste? – Prilyja te košelpe e Xudara. – Syr tume san zaglužd’ona[17] feldytka šynga, te i merna lenca. Tu na džines, kaj e baxt tut rodela? Vixro! Čado!..

Pre gasa sys baro mrazo[18]. O iv vypyja žyko čanga.

Piro ivitko drom gyne prezal dre gostinica e Ruža Fanturkasa.

Pre Ružen’kate sys urido šylalo uriben, pro hera jekh triviki bi kalošengiro.

– Zamrazyjan! – phend’a Fanturka pre Ružate. – Dykh, koli javela phuro raj adava dyves, podepe ke jov. Na jav dylyny! Mang stal’a lestyr. Jov tuke na otphenela.

Ružen’ka niči pre adava na phend’a, toko zalolyja.

– Phen, so tute nane uriben tato. Na durjov lestyr, te i nane sostyr te ladžas, – ad’ake sykl’akird’a Fanturka e Ružen’ka. – Javesa uridy, syr rany. Na lela i te mrazol tyro nango trupo.

Sygo javne dre gostinica Ružen’ka Fanturkasa i bešte te pjen o drab.

Dre adaja že rat bičad’a phuro raj podyibnaris pale Ružen’kate.

– Tumen kharla raj. Dro šovto kabineto dužakirla, – phend’a jov.

Syr čurjasa čind’a piro ilo e Ružen’ka, lyja te otphenelpe, ne Fanturka zrakird’a la.

Dujdžine gyne jone te bešen ko phuro raj dro kabineto.

Dro gožo kabineto, občodo lače m’eb’el’asa, sys bešte palo baro skamind dujdžine: phuroraj te dirižoro.

Saro skamind sys začido lače bravintenca.

O dirižoro ust’a štetostyr, dyja šteto Ružen’kake pašyl phure raste, te phend’a romanes:

– Zaphen peske xaben!

Fanturka lyja te zaphenel, a e Ružen’ka toko dykhja pre late, syr phagird’a Fanturka čib rajkane lavenca. Syr ranori rakird’a podyibnariske, savo terdo sys paš late salfetkasa telo phak.

Pirdal deš menty vzgyja i xoro dro kabineto te lyja te bagal.

Žyko samo parno sveto bagand’a o xoro. Raj otdyja stal’a palo bagiben. A e čavenge, save vgyne dro kabineto te mangen e «lapka», raj dyja love pre mortvaly. Dirižoro, syr na sys mato – ne džind’a peskiro rendo. Jov jekhatyr podbest’a ko raj, te čilad’a but stal’a e rastyr.

Syr raj gyja jov čalo te i mato. Ačnepe Ružen’ka e Fanturkasa jekh pre jekh e rasa.

O raj phend’a:

– Me kamam tumen te prolydžav žyko kher!

E Fanturka kr’adu prilyja o lav te rakirla pre raste.

– Avent’e ke ame dre štuba!

Dro pervo molo dre štuba Fanturkate, te sykl’akirdy sys Fanturkasa, vymangja e Ružen’ka e phurestyr o stal’a.

Te odole dyvesestyr e Ružen’ka piriačja te ladžal phure rastyr. Na lyja i te brezgine leskire phure beršendyr: rajkane stal’a prityrdyne la ke pe.

Na progyja i kurko, syr Ružen’kake and’a o raj rotonda pro lisjo m’exo kunjone vorotnikosa.

Na k’a dur raskire zavodostyr, pre buhly te dlugo gasa dro učo baruno rangiro kher džind’a Ružen’ka.

Na sys joj prisyklyny te dživel dro barune štar vanty.

Na jekhvar zripird’a palo romano feldytko džiiben, častes sys terdy dro jakha dadeskiri riskirdy šatra. O dad bešto sy pašyl jag, urido dro obsydo lolo kumačno gad – pekela o phuvitka dre jagori. Čororipen dykhno sy pre phuro leskiro muj. Jov zmekja o šero pro kolyn... Phuri daj e gavestyr džala pire st’ožkica gonesa palo dumo.

«Save že men’ka joj pirilydžalas pal amende, koli psirlas piro gava te vymangel kotera maro? Te save že košybena prilelas barvale gavitkone gadžendyr», – dumind’a e Ružen’ka.

«A so že me-to kerd’om pre lende! Unast’om pale phure raste, te mekjom ladžaipen pre dadeste te phure dajorjate – xoš o jakha pre romende te na sykaven. Palso me pes xas’kird’om! Palo odova, so udykhjom barvalypen raskiro. Kaml’akird’a jov man suvnakasa, ne ke so mange akana?..

Ružen’ka phares dyja hond’a i dyja duma men’kasa: «Fedyr by te unašav pale Vantiste. Čavoro syr i me terno, sveto parno na dykhja. Podarandyjom me, so o dad e dasa prokerna man arman’a. A už akana me i na mol te dykhav pre leste peskire malale jakhenca». Ružen’ka čurdyjape pro pato – kerd’ape lasa našukar.

Pro zavodo zadyja godla gudko.

Ušundle i o dad dasa, so nast’a Ružen’ka palorom. Sys baro patrad’akiro posto. Piro khangirja bašade kudunja, prikharde devlytkone manušen te mangenpe devles.

Zakhinyme but’atyr gyne manuša, e dylnypnastyr bokhale perenca te mangenpe kaštune devleske.

Dre adaja samo pora javne dro foro ko Xudara o Tel’a Darkasa.

E Darka toko so vzgyja dre štuba kr’adu čurdyjape dro roiben, te lyja te prirakirel.

– Kaj miri čaj? Bi mire laveskiro gyja palorom, te džal joj trit-tara-ry, tri skroz’-donnoje... Te rozviine lakiri baxt piro šuke kale veša, kaj joj sy! Ačad’a na phučime amen čororen telo phurane berša.

E Xudara xol’asyja i phend’a: «Tume na xačon! Vyšunen man! Joj džidy te zdrovo sy. Dživela dro mištypen syr bari rany. O raj mištes sy barvalo, peskire zavody sy leste. Tume i dro sune na dykhne, karik te dre savo mištypen popyja tumari čaj. Enoke savo barvalo tumaro džamutro. Oke otkhin’ona tume e dromestyr, me Fanturka bičavava pal late. A odorik našty tumenge i o muja peskire te sykaven, vaš odova, so obladžakirna tume la...[»]

Xudara čud’a pibnytko, a e Fanturka gyja pale Ružate.

Pirdal mardo zašumind’a pašyl kher o avtomobil’o. Vzgyja dre štuba rozuridy e Ruža. Kuče khandypnaskirenca obdyja e štuba. Pyja e Ružen’ka pro čanga dadeske.

– Daduško! Prostine man! Na koš pale miro grexo.

O dad vyhazdyja la te phend’a: – Na zamakh id’a! O devel dad prostine tut, mri čajori, – a kokoro peske pre gody, «savo mištypen urido pre late sy».

Pričud’ape, zarund’a o Tel’a, vykhost’a bajasa frenta jasva jakhendyr.

A e Darka oblyja e ča te rovela čačune dakire jasvenca e Ružen’kate pro psiko, te prirakirla.

– So tu, mri čajori, kerd’an, na puči mandyr. Zaxas’kird’an tu amare kale šere. E ladžaipnastyr durjovasa te dykhas pre romende. Pusavena amen lavenca o roma feldytka...

E Ružen’ka čud’a e da pre skamja, sčurdyja psikendyr peskiri žaluno manto te bast’a pašyl date.

– Ne syr tu, mri čajori, dživesa? – pučja o Tel’a. – Kaj že tyro rom? So že jov darandyja o jakha so li te sykavel amenge? Al’ na kamel i te džinelpe amenca?

– Pirijač, dado! Na de mre ileske dukh! Me tumenge les na sykavava, – otriskird’a e Ruža muj dakire psikestyr i vykhost’a bajasa o jasva.

– Ne devel dad tusa, mri čajori! Koli ame pre leste na mol te dykhas te i na džasa ke tu pre štuba, – xol’asa phend’a daj i lyja te pjel o drab.

Nabut pobest’a e Ruža i lyja te skedelpe khere. Obrisija ko dad e mosa te rakirla.

– Dado, mande adadyves nane pesa stal’a. Podužakir. Pirdal duj dyves me dava.

O Tel’a lakire lavendyr ažno poduxt’a pro šteto. E radatyr o ilo ko kirlo podgyja leste.

I zabistyrd’a Tel’a, so leskiri čaj vykedyja xoxano drom, so sphand’a joj peskire terne berša phure rasa, saveske na trebi lakiro di, lačo džuvl’akiro ilo, a leske trebi džuvl’akiro gudlype, leske trebi te sriskirel lakiro[19] ladž’...

Tel’a but berša prodžind’a pro parno sveto, saro dykhja, i jov akana polela, so kerd’ape leskire časa. Ne les tyrdena love. I palo love jov zabistyrd’a, so xasija čakiri čest’.

Pirdal čon avja o Tel’a te dživel dro baro foro. Lyja te resavel e grenca. Lyja i te sykavel peskiro muršypen maškir foritkone romende.

Lyja i godla te del pre romende:

– Umarava bumažnikosa tumen pro peskire love!

Jekh rom pro targo dre xoly vyphend’a Tel’aske.

– More, te zathovel xačkirde barenca tyro kirlo! So tu desa godla syr guruv? Koneske trebi tyre love, save doresnepe tuke pale čakire masa. Zaker peskiro kirlo. Fedyr javela.

A o Tel’a pre leskire lava xoš by jakhenca pirilydžija.

– E zavist’ lela len mire baxt’atyr! Piro adava ad’ake i rakirna o roma pal mande, – rakird’a kokoro peske o Tal’a.

Dyvesa te rat’a matyja o Tel’a. Čurdyja but stal’a dro traxtajo i sa dyja godla:

– Saren kinava...

I na kamja jov te polel, syr phares džind’ape Ružen’kake, so palo haspr’a otdelas joj peskiro rat te o di. A Tel’a toko i rakirlas:

– Mange te čungardav pre saro.

Každo belvel’ javelas phuro raj peskire džindlenca pre štuba ke Ružen’ka. Jov angil lende šard’ape romanečasa, syr džuklesa. Zathovelas la te bagal i te khelel angil mate rande.

Ad’ake raja prolydžine sari rat dro matyben. Sari rat Ružen’ka bangi te kerel saro, so zakamel lakiro raj i so pridumindle leskire džindle raja vaš peskiro udovol’stvijo.

Prixajape adasavo džinben e Ružen’kake i barija dyvesestyr dro dyves men’ka dro lakiro ilo.

«So vydžala adasave džiibnastyr», – dyja duma e Ružen’ka. «– Miro raj na kamel man syr romn’a, a dykhela pre mande, syr pre zabava. Leste nane o di ke me... Savi e baxt raskire lavendyr, koli sare dyvesa prolydžava jekhdžiny dre suvnakuny kl’etka».

I častes rund’a joj pašyl fenštra i dužakird’a belvel’, koli javela mato raj.

Xol’asyja Ružen’ka i pre peskire dadeste, so jov na duminela vaš lake, vaš lakiri sud’ba, a sa tyrdela latyr love te love.

A raj sa tyknydyr i tyknydyr lyja te del lake o love. Leske prixajape gožo Ružen’ka. Jov akana rodyja vavre džuvl’a.

I kon-to phend’a Ružen’kake, so les dykhne save to džuvl’asa dro restorano.

«Palso me sphand’ompe lesa» – phares dyja duma Ružen’ka! – Oj, bida miri! I nikon na polela, syr mange pharo...

R’edkes phuro raj lyja te zadžal ke joj, lyja i dro love te otphenel e Ružen’kake.

Častes zakerdy peskire phurane romane dykhlesa bešty sys Ružen’ka ke fenštra. Phare dumy sys late dro šero.

– O dad mangela love, a len nane, – e dukhasa pro di rakird’a kokori peske joj. Pridžala te otdes dre symady ostatno phuresa kindly pharuny rotonda.

I vzripird’ape Ružen’kake učo, terno Vanti.

«Kaj jov akana?» pučela joj pestyr. «I palso me šund’om[20] dades te da. Vygyjom by pal leste palorom i fedyr by sys. Oj, šero miro čororo! Kaj že miro Vanti? Na vzdykhela butyr pre mande Vanti peskire gožone, syr kaly rat, jakhenca. Na pridžalape te oblav leskire, syr saster, zorale psike...»

I kicy moly dykhi dre fenštra pandžtone etažostyr javelas lake pre gody e duma.

«A so, koli te čurdavpe odorik... tele? Jekhatyr te obriskirav peskiro nalačo džiiben».

Trašandyja Ružen’ka peskire dumatyr, ne delas lake lokhima [pro] ilo, so každone dyvesesa sa butyr i butyr prityrdyja la ke pe fenštra te duratuny xor tel late.

Sys bryšyndytko belvel’. Ružen’ka sys pašly. Late dukhandyja šero. Jekhatyr kon-to zabašad’a kuduni dre porta.

Ružen’ka na kami uštela.

«Kon že javja? – dumind’a joj. – O dad adadyves isys, kost’ape, so niči na dyjom leske. E daj na javela dro adasavo vr’em’o. A phuro raj hara na sys. Jov hal’ov kaj na javi gulinena peskire džindlenca...»

Koj-syr podgyja ke porta, otkerd’a la i udykhja bari kompanija.

Dre štuba šumosa vgyne phuro raj duje džindlenca te dirižoro e čajenca.

Dujdžine terne čaja čurdynepe te čamudenpe e Ružen’kasa. Manuša roskerde korzinja e xabnasa. But bravinta thode pro skamind.

I zalydžine o piben.

O čaja sovelenca lyne te zathoven e Ružen’ka te pjel bravinta.

Ružen’ka best’a dre strona skamindestyr te čud’a pro kolyn o šero, syr zamulyny[,] i otphend’ape te pjel bravinta.

Zakheld’a o dirižoro pre bašady. O čaja dro duj glos’a zabagandle dol’ovo gily.

Inke pharydyr kerd’ape Ružen’kake džindle phurane gil’atyr.

Podgyja joj ko skamind te uxtyld’a stekla bravintasa dro vasta, te syr pany vyčud’a dro muj peske. Rosxačine lakire goža čaml’a. Dro kale bare jakha sykadyja e jag.

«Adadyves e Ružen’ka ad’ake gožo, syr už hara adasavjas’a na sys», – podumind’a phuro raj. Te sai[21] podgyja ke joj, uxtyld’a la palo vast.

E xol’asa otčurdyja joj pestyr leskiro vast.

– Ada dyvesestyr me na som tyri i na som uže kindly! – e jasvenca dre glos phend’a Ružen’ka.

Phuro zdivisalyja, ušuny lakire lava i podykhja pre late.

Dirižoro, soby te pirimar adava rakiriben, zakheld’a «v’eng’erka».

Na zmeki buhles otkerde jakha e phurestyr e Ružen’ka gyja te khelel.

Dro khelyben uxtyld’a joj skamindestyr stekla e bravintasa, jekhatyr la vypija i terdyja pašyl fenštra.

Dirižoro piriačja te khelel.

Sare zamulyne.

– Ne mek te javel dre tute rada prokl’ato! – zadyja godla e Ružen’ka.

Sare xol’atyr vzdykhja joj pre phureste.

– Radynepe, so kind’an pal peskire pogana, občide ratesa love, miro trupo. Ne ilo miro tu na kind’an, polyjan? – e Ružen’ka čurdyja stekla dro šero phureske.

Zadyja godla e xol’atyr dirižoro, čurdyjape ke Ružen’ka.

Syr budto balval’asa poduxtyld’a la, lokhedyr čiriklestyr vyurn’andyja e Ružen’ka pale fenštra.

Pirdal menta zamulyne straxatyr raja ušundle gluxo stuko pre gasa; pyja e uprestyr pro bara o trupo.

Pale otkerdy fenštra dykhela kalype i riskirlape dre štuba bryšyndytko balval, a odoj tele, pre gasa pašlo sy Ružen’kakiro trupo.

[1] Kon na kamel the na halol adale vy-, po-, mek te paruvel len dre peskiri godi: vy- = avri, po = apo, pale.

[5] Vanti is derived from Russ. dial. Van’k’a, Ioannes. As well as okomi (< okrom’a) it shows that this Rom. dialect was formed in the South Rus. zone, where t’ – k’ are neutralized, final vowels after palatalized consonants become high, I-shaped.

[6] xorovo = xoritko, of a choire; o xoro = o per ‘belly’ > ‘corpus/ members of a choire’

[7] Darka < from Darja – fem., to Darius – masc.

[8] eyelash; after Leksa Manush, from Greek toimpla toimpla [timbla] eye-pus.

[11] this position is oriental, peculiar for nomads having no furnitures. Gestures as a part of behavior standards could be very hard to eradicate. My grandfather eating at home was usually seatting on his legs crooked and crossed. His grandfather was a fully sedentary painter, than that sign of behavior is very old. I feel this position as most comfortable too, though can seldom enjoy it being out.

[12] semi-calque timin-N-o = cen-N-yj, precious

[14] Dava sy o nevo lav. A term for a new cultural role, social function: reader, lector. Cp. Milena Hübschmannová et al.: čtení = geňipen, geňiben.

[15] cveto means ‘flower’ & ‘color’, after the Russ. model

[16] kipn’o, Russ., ‘scum on the surface of boiling water’

[17] za-glužd’-on-o – negative, formally attracted to Ukr. gluzd ‘good sense, cleverness, skills’, semantically looks like transformed Russ. za-xolust-n-yj ‘provincial’

[18] frost, Czecho-Slovakian or South Slav, as well as praxo ‘dust’.