(Il’insko M., Rom-Lebedev I.
Rosphenybena te patrin’a. M., 1938, S. 20-39)
_________________________________________________________________________________
Mištes lači vygyja[1]
adaja beršytko vesna[2].
Toko-so ivoro sgyja phuvjatyr,
lyja te vydžal zeleny ternin’ko čarori.
O roma vygyne
dre felda, kerde e vesna trin
s’emji.
Pašyl nabaro vešoro dre
strona e romendyr lodyja o Tel’a[3] peskire romn’asa te gožyn’kone časa Ružen’kasa[4].
Isys maškir adale romende jekh terno čavo Vanti[5].
Vybarija jov bidadeskiro.
Našukir jov
džind’a.
Zaxalas les
leskiro čororipen.
Ne sys jov god’aver i les sare roma kamne palo lačo ilo.
I oke Vantiske dre odoja vesna pokamjape ada čaj Ruža, ne
ladžalas te vyphenelpe lake vaš adava.
A Tel’askiri e čaj – Ružen’ka ad’ake že kokori sys
vphandly dre Vantiste, ne darandyja dadeskire lavestyr.
I oke Vanti mangja romen te porakiren pal leste dadesa Tel’asa.
Zalydžine roma piben te i kharde Tel’as ke pe dre šatra.
Sygo javja Tel’a, vzdykhja pro piben te pro barvalo xaben, i pakirla:
– So tumende kerd’ape?
– Niči! – rakirna roma, – Pobeš, trebi vaš koj-to te
porakires.
Tel’a rozbest’ape pašyl jag, ke šatra.
Vypine nabut roma i phurorom zalydžija rakiriben.
– Tel’a, me ke tu lavesa. Otde e ča palo rom pale Vantiste. Jone
hara jekh pre jekheste dykhena. E s’emja Vantiste nabari – jov te daj phuri, i
butyr i roda nane. Čavoro terno, pany na zamut’akirela, pfuj lav lestyr
nikoli na šund’am, i vybarija pro amare jakha, – ad’ake rakird’a o
phurorom i čud’a dre muser inke mortvaly Tel’aske.
Syr budto sap xaja, bengvalyja o Tel’a. Suxt’a jov e štetostyr.
– Na, mora! Te pjav me na lava, te i ča me na otdava. Terny joj sy,
mek te popsirel dro čaja. Ko odova že o čavo ni mol te javel
mange džamutresa. Nane odole porodatyr jov. Mire porodate k’a buhly vurma
sy, te sare dživena peskire kherenca dro baro foro, a jov zlydn’a sys
susv’etno, na odorik čororo peskiro muj ban’kirla.
I syr na urakirnas roma Tel’as, na zakamja jov butyr i te rakirel, vygyja
šatratyr.
– Tel’a, terd’ov!.. inke na dorakird’ampe tusa... – dyja godla phurorom.
Ne Tel’a i na kamja te šunel i gyja ke pe.
A dro šatrakiro venglyco bašlo sys Vanti. Saro rakiriben
šund’a. I koli otphend’a Tel’a te otdel palorom Ruža, Vanti pridandyrd’a
e čib te syr občungardymo ačjape te bešel dre šatra.
Zorales mard’ape ilo leste, phares isys pro di, ne so že te keres?
Jov pre late xulaj.
Dre leskire kana inke šundlepe Tel’askire lava: «Me dava lake
džiiben, i so me zakamam, to i kerava lasa...»
Mate roma zabagandle phurany gily. Dur šundlo sys lengiro godlytko
bagiben.
– Pi, Vanti! Niči!.. So na javi kerasa tuke. Podužakir
nabut...
Ne Vanti zmekja šero i bešlo sys syr mulo.
Dro foro hara rakirnas palo Ružen’kakiro gožyma.
Syr-to vzripirde vaš lake kirivja Xudara te Ortixa, xorova[6] romn’a.
– Dre koneste že udyjape adasavi lačin’ko čajori, –
udivisalyja Xudara.
– A tu džines lakire da te dades? – pučja Ortixa.
– Ne syr že! Dre lengiri roda na sys adasavi gožypnasa ni jekh
džuvly.
– O Tel’a, kokoro dad lakiro, na sys gožo, i o muj pre leste rundlo
sys.
– I e date, e Darkate[7] i e mina dre saro džiiben sys bibaxtaly, – rakird’a Xudara. –
Khetane ame zbarijam, te lodasas lengire papusa, ne na ripirava adasaven
gožone čajen... Tu dykh! Lakiro mujoro syr phabaj isy, a o jakha syr
čergen’a vydykhena dlengone cymblendyr[8]. Ušta koralitka, danda mutinytka, ne jekh lav, syr budto zlyny sy
e patrin’atyr. Sthoiben čakiro, o gofi te pašvare, syr simiresa
pirityrdyne isy, i e mina pre late baxtaly.
– Čačo! – phend’a Ortixa. – Niči na vyčurdesa latyr!
Džidy baxt čindly sy pre lakiro tykno mujoro.
– Šukar by te les la ke ame dro xoro, – prorakird’a Xudara.
– A tu porakir dirižorosa.
But dyvesa progyne odole poratyr.
Syr-to ke belvel’ sys bešto o Tel’a ke pe dre šatra. Šut’kird’a
pašyl jag melalo patavo.
E čaj Ružen’ka, sys bešty pre vedra, čingird’a
phuvitka te bakrany e jarm’asa dre piri. Tel’a dužakird’a e romn’a
gavestyr, koli janela kotera maro.
– Te zaxas’ol lakiro kalo šero! Saro dyves psirla e daj, –
vykost’ape o Tel’a.
Niči na phend’a Ružen’ka i vzdykhja pro drom.
– Dža, podykh pro drom, – prorakird’a dad ke Ružen’ka, –
može stat’ pharo lake te lydžal!
Ružen’ka lokhes ust’a pro hera jagatyr, gyja ko drom te podykel e
da gavestyr, ne syges risija pale.
– Nane, dado, dykhno la pro drom, a kon-to džala ke romengire
šatry pre šol’ariste, i usykad’a vastesa Ružen’ka.
– Dža, podykh, na javne li kahnitka te traden feldatyr, –
prorakird’a o Tel’a e čake.
Pirangi Ružen’ka poprastandyja ko romengire šatry te kr’adu[9] risija pale.
– Dado, ko roma javne save-to raja foritka te duj korzinja sosa-to
jandle pesa, – prorakird’a Ružen’ka te lyja te dokeravel o xaben.
Podavja gavestyr e Darka.
Late palal i dro angluj sys gone koter maresa.
Na progyja i pašmardo[,] syr pale Tel’aste bičade roma
šatratyr čavores.
– Kako! Tut kharna ke ame dre šatra. Save[-]to raja avne te rakirna
romanes dadesa.
Tel’a tyrdyja pro hera romn’akire riskirde val’ancy te gyja palal
čavoreste dro šatri, ko roma.
Maškir šatra, pro tyknin’ko kaštuno skamindoro sys
čudo foritko xabe.
Jekh grubo pesa rom, urido syr
raj, khost’a o nakh dykhlesa.
Vavir učo pro hera, sane štaltosa[10], vyxyl’akirde mujesa terdyndoj otkerd’a dušly e bravintasa.
– Dobrid’en, koli tume roma san!
Podgyja o Tel’a, zlyja stady šerestyr angil lende.
– Zdorov tuke, mro dadoro! Beš ko skamind!
– Syr tut kharna, – obrisija ko Tel’a grubo rom, vylyja rupovo
portsigaro kisykatyr.
– Tel’a man kharna, mro dadoro, Tel’a! Rom som feldytko! – I jov
zaxarud’a dro šero, best’a palo skamind pre phuv i o hera sčud’a tel
peste[11].
– A tume katyr san, mre dadore? – pučja Tel’a lendyr. – Save
forjendyr[,] žadobna? Tume i pre romende na zdena, te vyper mro di, – syr
rajore san sare duj, – lyja o Tel’a te podsal foritkone romen.
– Ame sam bare forostyr, roma xorytka, – prorakird’a jekh lender. Avjam
ke tume vaš odova, so šund’am pal tyre čate. Oke Ortixa te
Xudara rosphendle vaš lake, mištes rosšarde la.
– E Xudara te Ortixa me džinom! Peskire sy jone mange. Syr na jekhe
perestyr vygyjam[,] toko so na jekh čuči dakiri pijam, – zasand’ape o
Tel’a.
– Ne oke dykhes! I semenca sy tute dro baro foro. Oke ame to i avjam te
podykhas tyre čajorja, – phend’a grubo rom.
– Terny sy joj te melaly, – prorakird’a Tel’a, – te ko dova že i
mištes kaly. Parikirav tumen palo lačo lav, so tume adasave lače
te timinna[12] na otphenenape te vdžan dre miri roda. Ne me palorom Ružen’ka
na vydava pal adasave rande syr san tume».
– Tu šun, phuroma! Tu na odova rakiresa.
Dro romn’a tyre čajorja amenge na trebi te i dro sastre tu amenge na
prijavjan.
– Oke so! – protyrdyja Tel’a.
– Ame avjam ke tu te mangas la pro xoro ke pe – prorakird’a grubo rom
xol’asa. – Polyjan? Tu baxtalo javesa peskire čatyr! Začivela tut
lovenca te mištypnasa. Zadživesa baxtales te i piridžasa dro
foro peskire s’emjasa.
– Ne mekas tele adava rakiriben! Trebi te vypjas jamenge. – I šuko
rom čud’a dre muser mortvaly Tel’aske.
– Ne-ka phuroma, vypjasa tusa piro di. Te bičav pale čate.
Me[k] javel te skhel te te zbagal amenge.
Podmatyja o Tel’a, bičad’a čavores pale Ružen’kate te
pale Darkate.
Zalydžine roma gil’a. Javja Ružen’ka te gyja te khelel.
I zrakirdepe maškir peste o Tel’a foritkone romenca. Jov dyja lav
te bičavel da e časa dro foro.
Ugyne foritka roma. Ugyne Tel’a e romn’asa ke pe dro šatry.
A belvel’e Ružen’ka gyja vedrenca palo pany pre reka. Odoj
dužakird’a la Vanti pašyl gensto breza.
– Me kamam tuke lav te phenav[,] Ružen’ka, – podjavja ke joj Vanti,
a kokoro syr dre izdrany[13].
– Ne so phenesa? – tixes prorakird’a Ružen’ka.
– Našas, koli man kamesa! – prorakird’a o Vanti i oblyja zorale
vastenca Ružen’ka.
– Me tut kamam. Ne dadeskiro lav na proparuvava, – phend’a e
Ružen’ka, i ugyja vedrenca krig Vantistyr.
Obxačkirde jagasa lakire lava saro Vantiskiro trupo. Best’a jov pro
bar i zamulyja. Ad’ake probest’a jej sari rat žyko zor’a.
Sys baro bryšynd pre gasa.
Piro melalo Nevo-gavitko zakoulko
prokedynepe duj romanečaja kombenca palo dume.
– Dajuško! – phend’a terny phuromn’ake. – Savi že blata! I o
hera na vytyrdesa. Syr dro gav amende! Kaj že dživela bibi Xudara?..
– O gadže phendle, so džukela lende bašena pro tremo, –
prorakird’a phuromny.
Ginybnytko[14] hal’ov dohalyjape, so adale romanečaja sys e Darka te
Ružen’ka, save toko so javne dro foro te rozroden e Xudara.
– Dajo!.. Trebi te pučes e raklendyr! Piro džuklende syr
že te lathes? Dro každo kher sa džukela bašena.
E venglostyr vygyja e raklori. Darka la uterd’akird’a te pučela:
– Phen-ka, žadobnaja, kaj dživela e Xudara? Late džukela
isy.
– Oke adaj, pirdal duj khera! – usykad’a vastesa raklori.
Pirdal duj menty jone vgyne pro tremo. Kalo xol’amo džukel
čurdyjape te bašel pre lende, uxtyld’a dandenca pale indyraka e
Darka.
E straxatyr Darka zadyja godla.
Nabare kherorestyr e štubatyr vygyja phuromny.
– Katyr tumen devel-dad jand’a!... Obrisija joj ke Darka. Syr e
bolybnastyr pyne. Zadžant’e dre štuba!
– Ke tu, mri masxari, Xudarele, ke tu gavestyr, – phend’a pro gyibe e
Darka i lyja te skhosel e blata trivikendyr.
– Šukar, Darkele, kerd’an, so jand’an e čajorja! Javela
uže lake te marel e pod’a piro gava gonesa te te zrandel peskire hera.
– Čačo, čačo, – phend’a e Darka.
– Džala joj dro xoro, lela te psirel khetane mire časa
Fanturkasa, – rakird’a Xudara, – i čorjales vzdykhja pre Ružen’kate.
Zoralo te khanduno, syr trefili drab vypine e Darka Xudarasa te zarakirdepe,
so e Ružen’ka džala adadyves belvel’e khetane e Fanturkasa dro
restorano, te resel peskiri baxt.
Dro baro restorano kheld’a rumynsko orkestro Mataki.
Pre šol’arjende jekh pale jekheste lyne te podaven raja ko porty,
save začide svetosa, sare cvetendyr[15] o lampicy sykadynepe pro toko so vypyno iv.
Phurano švejcaro každo menta otpsirad’a e porta te kerd’a
lenge šeresa žyko phuv.
Pro nabare skamindore, save sys učakirde parne syr kipn’o[16] skat’ert’enca, sys čude džide lynaitka cvety.
Dro rupove vedry sys terde dušl’a bravintasa.
Piro baro gindalytko zalo jekh pale jekheste prastandyne podyibnarja dro
kale uribena suvnakune galunenca i pro kolyn rupove krengla znaki.
Dre džuvl’akany štuba vašo xoro bešte sys e
Ružen’ka Xudarakire časa.
Ružen’ka sčud’a vasta te z’eviskird’a každo menta.
O romn’a te čaja xorytka čorjales vydykhne pre Ružen’kate
te rakirde maškir peste.
– Niči pesa, manušvari pro mujoro. Ne o vasta gruba te kale,
te o naja dre blata, – phend’a parny pro muj romanyčaj.
– Nandyrša! De-ka lake te obdykhespe[,] vyxyl’akirlape maškir
foritkonende. Saro pirilela! – prorakird’a vavir š’odrivo pro muj,
bangenakheskiri romnori.
– Adale feldytka ke saro dotošna sy! – piribandime ke jone phend’a
grubo pesa dirižoroskiri romny.
Bešty Ružen’ka, a o jakha zakernape, te sovel kamel. Nane joj
prisyklyny ko bisoibnytka rat’a. Šunela, syr budto dro sune, zabašade
o bašad’a. Te stroiskiren len lyne.
Duj čona psird’a dro xoro e Ružen’ka, koje-syr prisyklyja ko
xorytko džiiben. Skedyja bede haspr’a, podurid’ape.
Te otbičad’a love pale dro gav.
I vavir džiiben late gyja. Syr-to belvel’asa bičade
gostinicatyr palo xoro te bagan.
Phuro raj terne šyngalesa bešte sys palo skamind.
Podkharde te bešel ke pe e Ružen’ka. Te odole belvel’atyr pale
Ružen’kate lyja o raj te kharel o xoro te bagan.
Na jekhvar e Ružen’ka našelas te garad’olas. Na kamelas te
bešel phure rasa, ne prijavelaspe lake te džal vaš odova, so
dirižoro zathovelas la.
E Ružen’ka syr pro čurja džalas nakami te bešel dro
kabineto rasa.
Jekhvar Ružen’ka te Xudara sys bešte palo skamind, pine o
drab.
– So tu, čaj, adava na šukar keresa, – phepd’a Xudara. –
Manuša rakirna pal tute, so zgarad’osa e rastyr. Adava našty! Jov
pleskirla bare love pale bagiben. Ame adalesa i čaravasape.
– Te karik že tuke o barvalypen, – lyja frentone lavenca te pusavel
e Ružen’ka Xudara.
– Tuke trebi feldytkone terne čaves, te vydžas pal leste
palorom. Te lesa pod’a piro gava te mares, – xol’ames phend’a Xudara.
– Bibuško!.. Na pirikeravela miro ilo! Jov sy phurydyr mire
dadestyr, – phend’a e Ruža, a kokorjate e jasvin gyja jakhendyr.
– Ne, bareraskiri čaj kerd’anpe akana. So že tu
zabistyrd’anpe, syr pre felda e zlydni vlečiskird’an pal peste? – Prilyja
te košelpe e Xudara. – Syr tume san zaglužd’ona[17] feldytka šynga, te i merna lenca. Tu na džines, kaj e baxt
tut rodela? Vixro! Čado!..
Pre gasa sys baro mrazo[18]. O iv vypyja žyko čanga.
Piro ivitko drom gyne prezal dre gostinica e Ruža Fanturkasa.
Pre Ružen’kate sys urido šylalo uriben, pro hera jekh triviki
bi kalošengiro.
– Zamrazyjan! – phend’a Fanturka pre Ružate. – Dykh, koli javela
phuro raj adava dyves, podepe ke jov. Na jav dylyny! Mang stal’a lestyr. Jov
tuke na otphenela.
Ružen’ka niči pre adava na phend’a, toko zalolyja.
– Phen, so tute nane uriben tato. Na durjov lestyr, te i nane sostyr te
ladžas, – ad’ake sykl’akird’a Fanturka e Ružen’ka. – Javesa uridy,
syr rany. Na lela i te mrazol tyro nango trupo.
Sygo javne dre gostinica Ružen’ka Fanturkasa i bešte te pjen o
drab.
Dre adaja že rat bičad’a phuro raj podyibnaris pale
Ružen’kate.
– Tumen kharla raj. Dro šovto kabineto dužakirla, – phend’a
jov.
Syr čurjasa čind’a piro ilo e Ružen’ka, lyja te
otphenelpe, ne Fanturka zrakird’a la.
Dujdžine gyne jone te bešen ko phuro raj dro kabineto.
Dro gožo kabineto, občodo lače m’eb’el’asa, sys
bešte palo baro skamind dujdžine: phuroraj te dirižoro.
Saro skamind sys začido lače bravintenca.
O dirižoro ust’a štetostyr, dyja šteto Ružen’kake
pašyl phure raste, te phend’a romanes:
– Zaphen peske xaben!
Fanturka lyja te zaphenel, a e Ružen’ka toko dykhja pre late, syr
phagird’a Fanturka čib rajkane lavenca. Syr ranori rakird’a podyibnariske,
savo terdo sys paš late salfetkasa telo phak.
Pirdal deš menty vzgyja i xoro dro kabineto te lyja te bagal.
Žyko samo parno sveto bagand’a o xoro. Raj otdyja stal’a palo
bagiben. A e čavenge, save vgyne dro kabineto te mangen e «lapka», raj
dyja love pre mortvaly. Dirižoro, syr na sys mato – ne džind’a
peskiro rendo. Jov jekhatyr podbest’a ko raj, te čilad’a but stal’a e
rastyr.
Syr raj gyja jov čalo te i mato. Ačnepe Ružen’ka e
Fanturkasa jekh pre jekh e rasa.
O raj phend’a:
– Me kamam tumen te prolydžav žyko kher!
E Fanturka kr’adu prilyja o lav te rakirla pre raste.
– Avent’e ke ame dre štuba!
Dro pervo molo dre štuba Fanturkate, te sykl’akirdy sys Fanturkasa,
vymangja e Ružen’ka e phurestyr o stal’a.
Te odole dyvesestyr e Ružen’ka piriačja te ladžal phure
rastyr. Na lyja i te brezgine leskire phure beršendyr: rajkane stal’a
prityrdyne la ke pe.
Na progyja i kurko, syr Ružen’kake and’a o raj rotonda pro lisjo
m’exo kunjone vorotnikosa.
Na k’a dur raskire zavodostyr, pre buhly te dlugo gasa dro učo
baruno rangiro kher džind’a Ružen’ka.
Na sys joj prisyklyny te dživel dro barune štar vanty.
Na jekhvar zripird’a palo romano feldytko džiiben, častes sys
terdy dro jakha dadeskiri riskirdy šatra. O dad bešto sy pašyl
jag, urido dro obsydo lolo kumačno gad – pekela o phuvitka dre jagori.
Čororipen dykhno sy pre phuro leskiro muj. Jov zmekja o šero pro kolyn...
Phuri daj e gavestyr džala pire st’ožkica gonesa palo dumo.
«Save že men’ka joj pirilydžalas pal amende, koli psirlas piro
gava te vymangel kotera maro? Te save že košybena prilelas barvale
gavitkone gadžendyr», – dumind’a e Ružen’ka.
«A so že me-to kerd’om pre lende! Unast’om pale phure raste, te
mekjom ladžaipen pre dadeste te phure dajorjate – xoš o jakha pre
romende te na sykaven. Palso me pes xas’kird’om! Palo odova, so udykhjom
barvalypen raskiro. Kaml’akird’a jov man suvnakasa, ne ke so mange akana?..
Ružen’ka phares dyja hond’a i dyja duma men’kasa: «Fedyr by te
unašav pale Vantiste. Čavoro syr i me terno, sveto parno na dykhja.
Podarandyjom me, so o dad e dasa prokerna man arman’a. A už akana me i na
mol te dykhav pre leste peskire malale jakhenca». Ružen’ka čurdyjape
pro pato – kerd’ape lasa našukar.
Pro zavodo zadyja godla gudko.
Ušundle i o dad dasa, so nast’a Ružen’ka palorom. Sys baro
patrad’akiro posto. Piro khangirja bašade kudunja, prikharde devlytkone
manušen te mangenpe devles.
Zakhinyme but’atyr gyne manuša, e dylnypnastyr bokhale perenca te
mangenpe kaštune devleske.
Dre adaja samo pora javne dro foro ko Xudara o Tel’a Darkasa.
E Darka toko so vzgyja dre štuba kr’adu čurdyjape dro roiben,
te lyja te prirakirel.
– Kaj miri čaj? Bi mire laveskiro gyja palorom, te džal joj
trit-tara-ry, tri skroz’-donnoje... Te rozviine lakiri baxt piro šuke kale
veša, kaj joj sy! Ačad’a na phučime amen čororen telo
phurane berša.
E Xudara xol’asyja i phend’a: «Tume na xačon! Vyšunen man! Joj
džidy te zdrovo sy. Dživela dro mištypen syr bari rany. O raj
mištes sy barvalo, peskire zavody sy leste. Tume i dro sune na dykhne,
karik te dre savo mištypen popyja tumari čaj. Enoke savo barvalo
tumaro džamutro. Oke otkhin’ona tume e dromestyr, me Fanturka
bičavava pal late. A odorik našty tumenge i o muja peskire te
sykaven, vaš odova, so obladžakirna tume la...[»]
Xudara čud’a pibnytko, a e Fanturka gyja pale Ružate.
Pirdal mardo zašumind’a pašyl kher o avtomobil’o. Vzgyja dre
štuba rozuridy e Ruža. Kuče khandypnaskirenca obdyja e
štuba. Pyja e Ružen’ka pro čanga dadeske.
– Daduško! Prostine man! Na koš pale miro grexo.
O dad vyhazdyja la te phend’a: – Na zamakh id’a! O devel dad prostine
tut, mri čajori, – a kokoro peske pre gody, «savo mištypen urido pre
late sy».
Pričud’ape, zarund’a o Tel’a, vykhost’a bajasa frenta jasva
jakhendyr.
A e Darka oblyja e ča te rovela čačune dakire jasvenca e
Ružen’kate pro psiko, te prirakirla.
– So tu, mri čajori, kerd’an, na puči mandyr. Zaxas’kird’an tu
amare kale šere. E ladžaipnastyr durjovasa te dykhas pre romende.
Pusavena amen lavenca o roma feldytka...
E Ružen’ka čud’a e da pre skamja, sčurdyja psikendyr
peskiri žaluno manto te bast’a pašyl date.
– Ne syr tu, mri čajori, dživesa? – pučja o Tel’a. – Kaj
že tyro rom? So že jov darandyja o jakha so li te sykavel amenge? Al’
na kamel i te džinelpe amenca?
– Pirijač, dado! Na de mre ileske dukh! Me tumenge les na sykavava,
– otriskird’a e Ruža muj dakire psikestyr i vykhost’a bajasa o jasva.
– Ne devel dad tusa, mri čajori! Koli ame pre leste na mol te
dykhas te i na džasa ke tu pre štuba, – xol’asa phend’a daj i lyja te
pjel o drab.
Nabut pobest’a e Ruža i lyja te skedelpe khere. Obrisija ko dad e
mosa te rakirla.
– Dado, mande adadyves nane pesa stal’a. Podužakir. Pirdal duj
dyves me dava.
O Tel’a lakire lavendyr ažno poduxt’a pro šteto. E radatyr o
ilo ko kirlo podgyja leste.
I zabistyrd’a Tel’a, so leskiri čaj vykedyja xoxano drom, so
sphand’a joj peskire terne berša phure rasa, saveske na trebi lakiro di,
lačo džuvl’akiro ilo, a leske trebi džuvl’akiro gudlype, leske
trebi te sriskirel lakiro[19] ladž’...
Tel’a but berša prodžind’a pro parno sveto, saro dykhja, i jov
akana polela, so kerd’ape leskire časa. Ne les tyrdena love. I palo love
jov zabistyrd’a, so xasija čakiri čest’.
Pirdal čon avja o Tel’a te dživel dro baro foro. Lyja te
resavel e grenca. Lyja i te sykavel peskiro muršypen maškir foritkone
romende.
Lyja i godla te del pre romende:
– Umarava bumažnikosa tumen pro peskire love!
Jekh rom pro targo dre xoly vyphend’a Tel’aske.
– More, te zathovel xačkirde barenca tyro kirlo! So tu desa godla
syr guruv? Koneske trebi tyre love, save doresnepe tuke pale čakire masa.
Zaker peskiro kirlo. Fedyr javela.
A o Tel’a pre leskire lava xoš by jakhenca pirilydžija.
– E zavist’ lela len mire baxt’atyr! Piro adava ad’ake i rakirna o roma
pal mande, – rakird’a kokoro peske o Tal’a.
Dyvesa te rat’a matyja o Tel’a. Čurdyja but stal’a dro traxtajo i
sa dyja godla:
– Saren kinava...
I na kamja jov te polel, syr phares džind’ape Ružen’kake, so
palo haspr’a otdelas joj peskiro rat te o di. A Tel’a toko i rakirlas:
– Mange te čungardav pre saro.
Každo belvel’ javelas phuro raj peskire džindlenca pre
štuba ke Ružen’ka. Jov angil lende šard’ape romanečasa, syr
džuklesa. Zathovelas la te bagal i te khelel angil mate rande.
Ad’ake raja prolydžine sari rat dro matyben. Sari rat Ružen’ka
bangi te kerel saro, so zakamel lakiro raj i so pridumindle leskire
džindle raja vaš peskiro udovol’stvijo.
Prixajape adasavo džinben e Ružen’kake i barija dyvesestyr dro
dyves men’ka dro lakiro ilo.
«So vydžala adasave džiibnastyr», – dyja duma e Ružen’ka.
«– Miro raj na kamel man syr romn’a, a dykhela pre mande, syr pre zabava. Leste
nane o di ke me... Savi e baxt raskire lavendyr, koli sare dyvesa
prolydžava jekhdžiny dre suvnakuny kl’etka».
I častes rund’a joj pašyl fenštra i dužakird’a
belvel’, koli javela mato raj.
Xol’asyja Ružen’ka i pre peskire dadeste, so jov na duminela
vaš lake, vaš lakiri sud’ba, a sa tyrdela latyr love te love.
A raj sa tyknydyr i tyknydyr lyja te del lake o love. Leske prixajape
gožo Ružen’ka. Jov akana rodyja vavre džuvl’a.
I kon-to phend’a Ružen’kake, so les dykhne save to džuvl’asa
dro restorano.
«Palso me sphand’ompe lesa» – phares dyja duma Ružen’ka! – Oj, bida
miri! I nikon na polela, syr mange pharo...
R’edkes phuro raj lyja te zadžal ke joj, lyja i dro love te
otphenel e Ružen’kake.
Častes zakerdy peskire phurane romane dykhlesa bešty sys
Ružen’ka ke fenštra. Phare dumy sys late dro šero.
– O dad mangela love, a len nane, – e dukhasa pro di rakird’a kokori
peske joj. Pridžala te otdes dre symady ostatno phuresa kindly pharuny
rotonda.
I vzripird’ape Ružen’kake učo, terno Vanti.
«Kaj jov akana?» pučela joj pestyr. «I palso me šund’om[20] dades te da. Vygyjom by pal leste palorom i fedyr by sys. Oj, šero
miro čororo! Kaj že miro Vanti? Na vzdykhela butyr pre mande Vanti
peskire gožone, syr kaly rat, jakhenca. Na pridžalape te oblav
leskire, syr saster, zorale psike...»
I kicy moly dykhi dre fenštra pandžtone etažostyr javelas
lake pre gody e duma.
«A so, koli te čurdavpe odorik... tele? Jekhatyr te obriskirav
peskiro nalačo džiiben».
Trašandyja Ružen’ka peskire dumatyr, ne delas lake lokhima
[pro] ilo, so každone dyvesesa sa butyr i butyr prityrdyja la ke pe
fenštra te duratuny xor tel late.
Sys bryšyndytko belvel’. Ružen’ka sys pašly. Late
dukhandyja šero. Jekhatyr kon-to zabašad’a kuduni dre porta.
Ružen’ka na kami uštela.
«Kon že javja? – dumind’a joj. – O dad adadyves isys, kost’ape, so
niči na dyjom leske. E daj na javela dro adasavo vr’em’o. A phuro raj hara
na sys. Jov hal’ov kaj na javi gulinena peskire džindlenca...»
Koj-syr podgyja ke porta, otkerd’a la i udykhja bari kompanija.
Dre štuba šumosa vgyne phuro raj duje džindlenca te
dirižoro e čajenca.
Dujdžine terne čaja čurdynepe te čamudenpe e
Ružen’kasa. Manuša roskerde korzinja e xabnasa. But bravinta thode
pro skamind.
I zalydžine o piben.
O čaja sovelenca lyne te zathoven e Ružen’ka te pjel bravinta.
Ružen’ka best’a dre strona skamindestyr te čud’a pro kolyn o
šero, syr zamulyny[,] i otphend’ape te pjel bravinta.
Zakheld’a o dirižoro pre bašady. O čaja dro duj glos’a
zabagandle dol’ovo gily.
Inke pharydyr kerd’ape Ružen’kake džindle phurane gil’atyr.
Podgyja joj ko skamind te uxtyld’a stekla bravintasa dro vasta, te syr
pany vyčud’a dro muj peske. Rosxačine lakire goža čaml’a.
Dro kale bare jakha sykadyja e jag.
«Adadyves e Ružen’ka ad’ake gožo, syr už hara adasavjas’a
na sys», – podumind’a phuro raj. Te sai[21] podgyja ke joj, uxtyld’a la palo vast.
E xol’asa otčurdyja joj pestyr leskiro vast.
– Ada dyvesestyr me na som tyri i na som uže kindly! – e jasvenca
dre glos phend’a Ružen’ka.
Phuro zdivisalyja, ušuny lakire lava i podykhja pre late.
Dirižoro, soby te pirimar adava rakiriben, zakheld’a «v’eng’erka».
Na zmeki buhles otkerde jakha e phurestyr e Ružen’ka gyja te
khelel.
Dro khelyben uxtyld’a joj skamindestyr stekla e bravintasa, jekhatyr la
vypija i terdyja pašyl fenštra.
Dirižoro piriačja te khelel.
Sare zamulyne.
– Ne mek te javel dre tute rada prokl’ato! – zadyja godla e
Ružen’ka.
Sare xol’atyr vzdykhja joj pre phureste.
– Radynepe, so kind’an pal peskire pogana, občide ratesa love, miro
trupo. Ne ilo miro tu na kind’an, polyjan? – e Ružen’ka čurdyja
stekla dro šero phureske.
Zadyja godla e xol’atyr dirižoro, čurdyjape ke Ružen’ka.
Syr budto balval’asa poduxtyld’a la, lokhedyr čiriklestyr
vyurn’andyja e Ružen’ka pale fenštra.
Pirdal menta zamulyne straxatyr raja ušundle gluxo stuko pre gasa;
pyja e uprestyr pro bara o trupo.
Pale otkerdy fenštra dykhela kalype i riskirlape dre štuba
bryšyndytko balval, a odoj tele, pre gasa pašlo sy Ružen’kakiro
trupo.
[1] Kon na kamel the na halol adale vy-, po-, mek te paruvel len dre
peskiri godi: vy- = avri, po = apo, pale.
[2] springtime
[3] Tel’a = guruvoro, calf
[4] Ružen’ka = a flower: Rose
[5] Vanti is derived from Russ. dial. Van’k’a, Ioannes. As well as okomi
(< okrom’a) it shows that this Rom. dialect was formed in the South Rus.
zone, where t’ – k’ are neutralized, final vowels after palatalized consonants
become high, I-shaped.
[6] xorovo = xoritko, of a choire; o xoro = o per ‘belly’ >
‘corpus/ members of a choire’
[7] Darka < from Darja – fem., to Darius – masc.
[8] eyelash; after Leksa Manush, from Greek toimpla toimpla [timbla]
eye-pus.
[9] jekhatyr, sygo
[10] kštalto, pol. «figura»
[11] this position is oriental, peculiar for nomads having no furnitures.
Gestures as a part of behavior standards could be very hard to eradicate. My
grandfather eating at home was usually seatting on his legs crooked and
crossed. His grandfather was a fully sedentary painter, than that sign of
behavior is very old. I feel this position as most comfortable too, though can
seldom enjoy it being out.
[12] semi-calque timin-N-o = cen-N-yj, precious
[13] fever, febra
[14] Dava sy o nevo lav. A term for a new cultural role, social function: reader,
lector. Cp. Milena Hübschmannová et al.: čtení =
geňipen, geňiben.
[15] cveto means ‘flower’ & ‘color’, after the Russ. model
[16] kipn’o, Russ., ‘scum on the surface of boiling water’
[17] za-glužd’-on-o – negative, formally attracted to Ukr. gluzd ‘good
sense, cleverness, skills’, semantically looks like transformed Russ.
za-xolust-n-yj ‘provincial’
[18] frost, Czecho-Slovakian or South Slav, as well as praxo ‘dust’.
[19] ladž – usually fem.
[20] kandû’om
[21] sandoj